Hiperaktivna ekipa Zuckerberg & sodelavci je vnovič dokazala, da kaj preveč časa ne zdrži križem rok in tako je 15. januarja v javnost prišla novica o izumu perspektivnega Facebookovega iskalnika. Po besedah ustanovitelja največjega socialnega omrežja na svetu Graph search predstavlja tretji temeljni steber, ki skupaj z novičarskim tokom (News feed) in časovnico (Timeline) podpira sistem, na katerem je zasnovan Facebook.
Kot vemo, nam Newsfeed omogoča, da smo vedno na tekočem z dogajanjem po svetu, Timeline pa nam nudi bolj podroben vpogled v življenje določenega prijatelja. Čemu pa služi Graph search? Zelo poenostavljeno povedano − nudenju personaliziranih odgovorov na vprašanja uporabnikov s pomočjo filtriranja in iskanja povezav med vsemi podatki, ki so na voljo v graphu. Teh (podatkov) pa pravzaprav ni malo, še posebej, če pomislimo, da je na Facebooku več kot bilijon uporabnikov, ki so naložili že več kot 240 bilijonov fotografij in oblikovali več kot trilijon povezav, kajne?
Kako deluje Graph serach?
Ker je graph zelo velik in se konstantno spreminja, je Facebookova ekipa imela, in roko na srce še vedno ima, kar nekaj dela z indeksiranjem vseh informacij. S pomočjo filtriranja je do danes uspela dokaj dobro razviti iskanje glede na: ljudi (people), fotografije (photos), interese (interests) in kraje (places). Za navadnega uporabnika je še posebej zanimivo prvo iskanje, saj lahko iščemo ljudi s točno določenimi lastnostmi (npr. princa na belem konju, ki ustreza našim merilom), svoje iskanje pa lahko vsakič znova še bolj dodelamo z dodajanjem novih parametrov. Za primer vzemimo, da smo na zabavi pred kratkim spoznali simpatičnega fanta, za katerega se samo spominjamo, da mu je ime Blaž, da je obiskoval FDV in je prijatelj z Marjetko Novak. Če te parametre vpišemo v polje za iskanje, nam bo Facebook z malo sreče ponudil povezavo prav do iskanega Blaža. Glede na uspešnost raznih zmenkarij, portalov tipa ona-on in aplikacij Bang with Friends, sem prepričana, da bodo iskanja samskih na vrhu lestvice vseh iskanj. Pri iskanju fotografij je zanimivo predvsem pregledovanje fotografij ob zgodovinskih prelomnicah (npr. fotografije Berlina leta 1990) in fotografij naših prijateljev iz otroštva, prav tako pa lahko pridemo do zanimivih informacij ter novih odkritij pri iskanju glede na interese (npr. glasba, ki jo poslušajo prijatelji, ki imajo radi Bonobo, Gotan Project in Parov Stelar).
Če ob tem pomislimo, da je veliko nakupnih odločitev, sprejetih prav na podlagi priporočil prijateljev, postane hitro jasno, da bodo podjetja morala začeti še intenzivneje vlagati v gradnjo pozitivnega imidža.
Kaj pa zasebnost podatkov?
Brez skrbi. Graph search je zasnovan tako, da se bodo vaši podatki prikazovali samo tistim uporabnikom, ki to želijo. Ker pa je spomin začel že malce pešati, hiter pregled nastavitev zasebnosti zagotovo ne bo škodil. Saj veste, za vsak slučaj. 🙂 Rezultati vsakega iskanja so torej personalizirani in se za isto iskanje od uporabnika do uporabnika razlikujejo. Poleg tega je zanimiv tudi sam vrstni red prikazovanja rezultatov, saj Facebook pri tem upošteva algoritem povezanosti uporabnika s svojimi prijatelji in na podlagi tega najprej prikaže rezulate, ki vključujejo uporabnikove »top« prijatelje.
Web search VS Graph search
Na prvi pogled izgleda, kot da se Graph search bistveno ne razlikuje od Web searcha, saj gre v osnovi za dva tipa iskalnika, pa vendar ni tako. Ko v interni iskalnik vpišemo ključne besede, nam svetovni splet postreže s številnimi povezavami, ki mogoče vsebujejo odgovor na tisto, kar iščemo. Če, na primer, vpišemo ključno besedo rock, bomo dobili kup povezav, povezanih s to ključno besedo − v eni bo definicija pojma, v drugi bodo našteti izvajalci, v tretji bodo koncerti itd. Pri Graph searchu pa je zadeva nekoliko drugačna. Že v polje za iskanje ne vpišemo ključne besede, ampak enostavne stavke (sestavljene iz določenih ključnih besed), Facebook pa nam potem ponudi povezave s točnim odgovorom na zastavljeno vprašanje, ne pa možnih odgovorov nanj. Če, na primer, v polje za iskanje vpišem Prijatelji, ki imajo radi rock in so iz Italije, mi bo Facebook prikazal samo prijatelje, ki ustrezajo tem parametrom.
Pri podajanju odgovorov je torej Web search bolj generičen, Graph search pa veliko bolj specifičen. Če to prevedemo v življenje navadnega uporabnika, ugotovimo, da je Graph search zanj prijaznejši, saj mu prihrani kar nekaj časa pri iskanju informacij in ker je čas denar, vse kaže, da se bo vrednost Facebookovih delnic z uradno uvedbo Graph seracha še bolj povzpela.
Ste ga že preizkusili?
Zaenkrat je Graph search še v fazi testiranja in je na voljo samo v angleškem jeziku, kljub temu pa se najbolj radovedni lahko tukaj pridružite čakalni vrsti in raziskujete v njegovi predpremierni različici. Sama sem ga seveda že preizkusila, ob tem pa me je preplavil občutek, da se Facebook vrača h koreninam − v čase, ko je k njegovi popularizaciji prav največ pripomogla radovednost začetnih uporabnikov. Ali se bo radovednost vnovič obrestovala, pa bo postalo jasno šele ob uradnem lansiranju, čeprav zaenkrat ne kaže slabo. 🙂