Šele v zadnjih letih dozoreva ugotovitev, da pri slovenskem turizmu ni bistvena zgolj globalna prepoznavnost, temveč predvsem njegov dober oz. celo odličen ugled med odločevalci, ki bodo dober glas razširili po svojih trgih (popotniki, turisti, poslovneži, tržnimi nišami …). Vendar pa se pri pripravi strategije za promocijo turističnih destinacij, hotelov, znamenitosti itd., tako kot povsod drugje, pojavi vprašanje, kakšne strategije se poslužiti, da bo požela zadovoljiv uspeh. Če je v nekaterih strokah »offline marketing« še vedno zelo pomemben in se digitalne medije smatra zgolj kot podporne kanale, je v turistični stroki intenzivna prisotnost na digitalu postala neizogibna. Zgodbo pa je potrebno začeti pisati popolnoma na začetku.
Najbrž se nas večina strinja, da si v prvi fazi, ko se odločamo o destinaciji nekega potovanja ali obiska turističnega kraja, najprej pomagamo z iskalnikom. Po raziskavi, ki sta jo lani izvedla Google in Ipsos Media, nas je takšnih »dopustnikov« kar 65 %, kar daje iskalniku izredno pomembno vlogo v fazi odločanja.
To seveda na splošno pomeni, da je nujno potrebna dobro optimizirana spletna stran ter ohranjanje pozicije čim višje na iskalnikih. Ampak kaj če sem lastnik izredno lepega, novega hotela, ki je že razmeroma dobro pozicioniran na iskalniku, pa vendarle ne dosegam zastavljenih ciljev? Vprašanje, ki si ga običajno pozabimo postaviti, je, kaj je tisto, kar nas najprej zanima, ko se odločamo, kam bomo šli. Prenočišče? Seveda ne. Najprej nas zanima destinacija, zanimivosti, dejavnosti, kultura … Še vedno je v ospredju moč digitalnih medijev kot glavnega vira informacij za popotnike, ampak se marketinška strategija omenjenega hotela na tej točki nekoliko zaplete. V ospredju ni več zgolj hotelska ponudba in ugodnosti, pač pa izpostavitev izkušenj, doživetij, lepot destinacije, kjer je hotel pozicioniran. Vse to moramo torej upoštevati, ko optimiziramo ali oglašujemo spletno stran na iskalnikih.
Da splet predstavlja revolucijo v načinu komuniciranja, deljenja informacij, nakupovanja, iskanja produktov, storitev in informacij, ni nič novega. Zato pa moramo biti toliko bolj pazljivi na to, kako se v digitalnih medijih izpostavljamo. Vedno bolj je pomembno, da izpostavljamo vsebino, ki ima neko dodano vrednost, ki izobražuje in vzgaja, spodbuja k ustvarjanju »user-generated content«, pomaga čim bolj povezati interese posameznika s ponudbo ter spodbuja k doseganju skupnih ciljev. Dobra vsebina (slike, videi, vtisi obiskovalcev …) se bo z vidika sodobnega marketinškega pristopa tudi enostavno in hitro razširila po družabnih medijih. Pomembno je, da se obiskovalci ob raziskovanju vaše ponudbe počutijo dobro, da hitro najdejo prave informacije ter da jih pritegne drugačnost in pristnost. Izpostaviti je potrebno oseben pristop, ki kaže na to, da ne gre le še za eno od suhoparnih ustanov, temveč za blagovno znamko z osebnostjo. Eden od uspešnih slovenskih hotelskih ponudnikov pravi, da je za njihovo promocijo ključno, da jih gostje ne smatrajo le za enega od številnih prenočišč, temveč razumejo njihov posel. Pomembno je, da gostje prepoznajo dobro in slabo ponudbo, da jim je ponujen pristen, domač pridih, da spoznajo vse njihove gastronomske užitke ter da bodo znali vtise z denstinacije dobro povezati tudi s prenočiščem … »Ko bodo vedeli, nas bodo razumeli, cenili in se vračali.«
Video vsebina postaja zelo pomemben vir informacij, ki vpliva na odločitve kar 21 % iskalcev na spletu. Pri tem se je absolutno potrebno izogniti ideji o klasičnem promo TV oglasu, ki vam lahko naredi več škode kot koristi. Izdelajte nekaj unikatnega, lepega, sanjskega. Poglejte si spodnji primer (le kdo ne bi podoživel tega v živo!?):
Fotografije, videi, vtisi in nasveti s strani drugih uporabnikov, ki jih lahko najdemo v različnih družbenih medijih, nam dajejo hitro in aktualno informacijo o katerikoli lokaciji na svetu. In to na veliko bolj pristen in čustveno intenziven način kot katerikoli drug vir. Potrošniki ne poslušajo več blagovne znamke, pač pa se želijo z njo pogovarjati. Pričakujejo hitro odzivnost, ki kaže na to, da blagovna znamka razume trende in sledi njihovim željam. Poleg tega ima blagovna znamka (pa naj bo to hotel, mesto, kulturni kraj) na družabnih medijih izjemno kreativno odprte roke. Nekoliko starejši primer, ki pa ga brez zadržkov ponovno izpostavljam, »Iceland wants to be your friend«, je požel val navdušenja tako med strokovnjaki kot tudi med laiki. Na izredno zabaven in iznajdljiv način so blagovno znamko (v tem primeru državo) poosebili, vzpotavili z uporabniki prijateljski odnos ter začeli na ta način vztrajno slediti zastavljenim ciljem. Na splošno torej lahko rečemo, da moramo pri oblikovanju marketinške strategije v turistični branži upoštevati štiri faze. Prva faza je dobro razumevanje lokalne destinacijske ponudbe (»destination strategy«), temu sledi intenzivno utrjevanje blagovne znamke (»destination branding«) in šele nato izpostavljanje lastne ponudbe (»digital travel marketing«). Na koncu pa seveda nikakor ne smemo pozabiti na vzpostavitev čim bolj prijateljskih odnosov med obiskovalci in blagovno znamko, pri čemer nam najlažje pomagajo družabni mediji.