Ste vedeli, da so moški za kar 40 % bolj uspešni, če on-line klepet z žensko začnejo s »Howdy« in ne s »Hey«? 🙂 Še več drugih uporabnih (in zabavnih) dejstev nam je nanizal uvodni govorec, direktor ene največjih in najuspešnejših baltskih digitalnih agencij, Egils Boitmanis (Infinitum 8). Poudaril je, da morajo podatki predstavljati temelj naših odločitev, obenem pa nam tudi dajejo samozavest v vsakdanjem življenju.
Glede na digitalno evolucijo se mora spreminjati tudi organizacijska shema marketinških oddelkov. Iztok Franko, IT in marketing direktor v Adrii Airways, je predstavil, kako je njihovo podjetje v skladu s strategijo družbe temeljito prenovilo tudi marketinško strategijo. Nova strategija temelji na sodobnih digitalnih pristopih in petih »stebrih«. Eden od ključnih stebrov je »data-driven« pristop in napredna analitika, ki spreminjata način planiranja in vodenja vseh marketinških aktivnosti in sprejemanja poslovnih odločitev.
Simon Belak iz GoOptija, slovenskega nizkocenovnega cestnega prevoznika, pravi, da gre za dolgotrajen proces, da podjetje postane zares data-driven. Zanimivo pri tem pa je, da je ta proces bolj odvisen od dela z ljudmi kot podatki. V predavanju nam je predpisal hiter recept, kako se lotiti postati data-driven, kje je vredno investirati v temeljitost, kako do hitrih zmag in k čemu stremeti.
Nóra Tóth, nekdanja Googlovka, danes pa vodja oddelka spletne analitike v madžarskem podjetju Intren, je izpostavila, kako uporabniki prek različnih kanalov obiskujejo vašo spletno stran, preden pride do konverzije. Predstavila je atribucijske modele v Google Analyticsu in svetovala primerjavo med različnimi modeli ob upoštevanju poročil o večkanalnih tokovih (ang. Multi-Channel Funnels), saj le z uporabo standardnih poročil Google Analyticsa lahko spregledamo pomembne informacije o uporabnikovem vedenju.
Poleg uporabnikovega vedenja pa lahko na strani merimo tudi njegovo zadovoljstvo. Boštjan Hozjan (Red Orbit) je na praktičnih primerih predstavil, kako te podatke uporabiti za izboljšanje same spletne strani ter predvsem poslovnih odločitev.
Zakaj sploh NPS (net-promoter-score; način merjenja zadovoljstva uporabnikov) podatke pošiljati v Google Analytics? »V svojem sistemu ali pa v Google Analyticsu (GA) na ta način obdržimo vso zgodovino podatkov in hkrati lahko podatke uporabimo za segmentacijo in iskanje/analizo ciljnih skupin,« dodaja Hozjan. Dve pomembni prednosti, ki ju je izpostavil, sta analiza posameznih segmentov v GA z dodatnih vidikov: acquisition, behaviour, conversions ter remarketing, ki ga lahko delamo na segmentih oz. na podlagi vseh podatkov, zbranih v GA.
Google Analytics zbira enormne količine podatkov in zato ni tako zelo enostavno iz njih izluščiti bistva. Damjana Kocjanc Fajfar (Red Orbit) je predstavila nekaj analiz na podlagi podatkov, ki nam jih da Google Analytics. Analiza je temeljila predvsem na podatkih iz Enhanced Ecommerce, ki omogoča podroben vpogled v to, kaj se dogaja na vaši spletni strani: kako se potrošniki vedejo skozi nakupni proces in po vaših produktnih kategorijah.
Kocjanc Fajfarjeva je izpostavila pomembnost pravilne implementacije vseh GA metrik, saj le tako dobimo zanesljive podatke. Namen spletne analitike ne sme biti zgolj kopičenje podatkov, temveč je treba iz njih izluščiti spoznanja.
»Se sprašujete, zakaj kupci ne kupujejo v vaši spletni trgovini? Preverite vsebine na spletni strani. Kakšna je uporabniška izkušnja? Ali je prilagojena vašim ciljnim skupinam in personam? Morda imate kupce, ki samo gledajo, t. i. “wish listerje”. To je persona, ki preživi veliko časa na spletni strani, pogosto dodaja izdelke v košarico in jih ne kupi. Kako konvertiramo take kupce? Uporabimo remarketing, transakcijska sporočila, komunicirajmo ugodnosti izdelka, ki jih je uporabnik pustil v košarici in ga prepričajmo, da jim je izdelek usojen,« je nanizala še nekaj argumentov.
Potrošniki danes pričakujejo relevantno izkušnjo. Andraž Štalec (Red Orbit), ki je strnil konferenco, je poudaril, da k temu vsekakor pripomorejo podatki, ki jih izluščimo iz analitike, vendar to ni dovolj. »Razumeti moramo namreč tudi kontekst podatkov – ti predstavljajo le del odločitve, upoštevati pa je treba tudi pretekle izkušnje, intuicijo in vplive iz zunanjega okolja.«