Uporabniki so se v pandemičnih letih precej spremenili – zaradi ukrepov s(m)o več časa preživeli doma, potovanja so bila onemogočena, nakupovanje pa je potekalo primarno po spletu. Dvignite roke tisti, ki vam je mukotrpno delati primerjave letošnjih rezultatov ter obnašanja uporabnikov z lanskim letom? 😊 Poleg nepredvidljivosti uporabnikov z drugačnimi nakupovalnimi navadami, pa se oglaševalci soočamo še z drugimi izzivi, o katerih je vredno razmisliti čimprej:
V nadaljevanju si bomo podrobneje pogledali vsakega izmed izzivov ter kaj to pomeni za oglaševanje v 2023.
Spodnji podatki prikazujejo statistiko 4 naših klientov, ki se ukvarjajo s spletno prodajo v različnih panogah in kažejo na to, da se cena oglaševanja na Facebooku iz meseca v mesec draži.
Če smo v januarju 2021 za 1000 prikazov naših oglasov plačali največ 2 EUR, smo januarja 2022 za to namenili tudi več kot 3 EUR in da ne govorimo sploh o aprilu in maju! “Ampak Tanja, poglej kako je v poletju 2022 CPM padel,” boste rekli, na kar vam odgovorim “Seveda, tako kot vsako poletje, ampak temu je ponovno sledil visok porast zaradi črnega petka ter božičnega oglaševanja, kar se ponovno umiri šele v januarju.
Naj vas ne zavede – CPM je seveda odvisen od ciljnega občinstva, panoge, izdelkov ter predvsem tipa kampanj, tako da je popolnoma možno, da so vaši podatki drugačni.
Priznam, da bom najbolj srečna, če se motim 😊, ampak podatki kažejo, da se oglaševanju v 2023 obetajo še višji stroški oglaševanja.
Mobilni operacijski sistemi, kot tudi spletni brskalniki se v zadnjem času pomikajo v večjemu varovanju uporabnikovih podatkov ter manjšemu sledenju po spletu oz. t.i. cookieless future. Dober primer tega sta Apple-ov iOS14, Firefoxovo omejevanje delovanja nekaterih piškotkov, k čemur približuje tudi Chrome.
Na eni strani za uporabnika to pomeni več nadzora (poleg prikazovanja nerelevantnih oglasov), za oglaševalce pa predvsem:
V koraku s temi spremembami se oglaševalske platforme pomikajo k vedno večji avtomatizaciji, pri čemer seveda potrebujejo manj inputa od oglaševalcev. Na eni strani to sicer pomeni prihranek časa, saj ne bo potrebno več ustvarjati nešteto oglasnih skupin z različnimi ciljnimi občinstvi, temveč bomo to raje prepustili sistemu. Oglaševalci pa se bomo bomo na drugi strani ukvarjali predvsem s kreativnim delom, najprimernejšo vsebino ter strateškimi odločitvami.
Phillip Kotler, ki ga nekateri označujejo kot očeta sodobnega marketinga, v eni izmed svojih začetnih teorij govori o tem, da se uporabnik za nakup odloči predvsem na podlagi naslednjih pogojev: produkt, cena, promocija (vsebina) ter kanali, kjer nas sreča. To so pogoji, ki se razlikujejo od podjetja do podjetja, obenem pa so ključni za uporabnikovo odločitev, da nakup opravi pri nas.
Dejstvo je, da je ob vseh poplavi produktov težko konkurirati, še posebej kadar podjetja v resnici prodajajo enake ali pa zelo podobne izdelke. Ali imamo zares dobre, inovativne produkte, ki jih konkurenti nimajo, ali pa trg napademo z nižjo ceno ter si na drugi strani znižujemo maržo. In zagotovo se bo našel nov ponudnik, ki bo produkt ponudil po nižji ceni in potem vstopimo v nov krog.
Če smo pri produktih in cenah omejeni, pa nam promocija, torej način na katerega predstavljamo produkte in našo zgodbo, skupaj s kanali, kjer se srečujemo z uporabniki, nudijo precej večjo svobodo ter so odlična priložnost, da se razlikujemo od konkurence. Če temu dodamo še uporabniško izkušnjo, ki jo uporabnik doživlja pri stiku z našo blagovno znamko, pa imamo praktično neomejene možnosti (če ne štejemo resourceov seveda 😊).
In ja, marsikdo smatra oglaševanje kot “easy way out” … “V kampanjo dam par 100 €, zagotovo bo kdo kupil.” In potem je slaba volja, ker konverzij enostavno ni. Ker uporabniki pridejo na spletno stran , brskajo in ne konvertirajo. Ker dodajo izdelek v košarico in zapustijo stran. Pa čeprav so cene konkurenčne ostalim. Čeprav bi si vsi želeli, oglaševanje vsega žal ne reši. V resnici pa lahko z majhnimi spremembami naredimo ogromno za našo spletno stran. Karmen je v svojem blogu predstavila 9 stvari, ki precej izboljšajo uporabnikovo izkušnjo. Mali koraki do velikih sprememb!
Never have we ever … advertised to 5 different generations. Daljša življenjska doba je povzročila, da se je baza (potencialnih) uporabnikov preceja razširila. Prvič v zgodovini marketinga nagovarjamo in oglašujemo 5 različnim generacijam – od babic in dedkov, ki so bili rojeni pred letom 1964 do otrok rojenih po letu 2010.
Pa zakaj je to tako zelo pomembno in kakšno vezo ima to z oglaševanjem v 2023, se sprašujete? Ker nagovarjamo drastično različne generacije z različnimi zanimanji, značilnostmi in kanali, ki jih obiskujejo. In ker večina vsebin, ki se producirajo za offline in digitalne medije, izgleda in se bere enako, in to že nekaj let. Ker uporabljamo zelo klasične kanale – Facebook, Google, morda še kakšno drugo prikazno omrežje in to je to. Napredni so morda prisotni še na Tik Tok, ampak so v manjšini. Vse ostalo je tvegano in ne prinaša konverzij.
Phillip Kotler, ki sem ga omenjala že v prejšnjem odstavku, v svoji zadnji knjigi Marketing 5.0 govori tudi o razlikah med temi generacijami, v nadaljevanju pa vam predstavim tiste najbolj ključne:
Baby boomers (r: 1946 – 1964):
Generacija X (r: 1965 – 1980):
Generacija Y (1981 – 1996):
Generacija Z (r: 1997 – 2009):
Generacija Alpha (r: 2010 -):
Zakaj je to pomembno? Vsako izmed teh generacij zanimajo druge stvari ter se za nakup odločajo iz drugačnih razlogov. Poraja pa se vprašanje, kako naslavljamo naše kupce ob upoštevanju teh generacijskih prepadov? Ali upoštevamo, da so starejši uporabniki občutljivejši na ceno, mlajši pa na trajnostne izdelke? Da prvi bolj verjamejo v brande, drugi pa zaupajo vrstnikom? Da mlajši uporabniki odraščajo s tehnologijo in jih je uporabniška izkušnja na spletni strani še kako pomembna? Raziskave pravijo, da se je povprečni pripadnik generacije Z zmožen fokusirati 8 sekund. Koliko časa trajajo videi na vaši spletni strani ali pa oglas? Koliko časa se nalaga vaša spletna stran?
Razlike se kažejo tudi v platformah, na katerih se ti uporabniki nahajajo, kar nam prikazuje spodnja slika. S povprečnim oglaševanjem oz. pojavnostjo na Facebooku torej dosežemo predvsem pripadnike babyboomerjev ter generacije X, z Instagramom pa predvsem Y in Z. Pozabljamo pa na najmlajšo generacijo Alpha, za katero je značilno, da že sodeluje pri odločitvah v gospodinjstvu ter svetuje svojim staršem. Raziskave kažejo, da kar 92% staršev pravi, da njihovi Gen Z otroci vplivajo na odločitve. Spomnimo se samo vseh priložnosti, ko so nas starši spraševali, kateri telefon ali televizor izbrati? 😊
Kar nas pripelje do tega, da so starejše generacije morda res končni kupci izdelka, ampak vpliv pa v veliki meri pride tudi s strani mlajših. Potrebno se je torej vprašati, ali dejansko pokrivamo in nagovarjamo vse in ali smo prisotni na vseh kanalih, kjer se uporabniki zadržujejo? Ali izgubljamo ogromno priložnost?
Saj vemo, spremembe so edina stalnica življenju. Mnogokrat bolijo (npr. dražje oglaševanje), včasih pa nas lahko presenetijo na pozitiven način. V času, ko nam Facebook in Google vedno bolj omejujeta možnosti ciljanj ter nas silita v zaupanje sistemu in avtomatizacijo, verjamem, da je ustrezna komunikacija za pokrivanje različnih generacij oz. segmentov, skupaj s prisotnostjo na različnih kanalih, definitivno vredna testiranja!
Če pri tem potrebujete kakršnokoli pomoč, pa nas lahko kontaktirate na naš email naslov.