Dandanes ne moremo več mimo najbolj vroče teme letošnjega leta – umetne inteligence, specifično ChatGPT. Nekateri so uporabi ChatGPT-ja naklonjeni, drugi se ga še malenkost branijo, vendar pa noben ne more mimo dejstva, da bodo orodja umetne inteligence korenito spremenila naš način življenja in dela. To pa še posebej velja za vse poklice v digitalnem marketingu.Zato je pomembno, da ChatGPT dobro spoznamo, ga implementiramo v naše delo, z njegovo pomočjo optimiziramo naše procese in pohitrimo dolgočasne taske, ter se posvetimo bolj pomembnim zadevam, kot je kreativnost.
Vem, da se to sprašujete, ta članek je bil napisan z drobno pomočjo ChatGTP-ja.
Da ga bomo lahko s pridom uporabljali, ga moramo najprej spoznati in ugotoviti, kaj ChatGPT sploh je in kako deluje. Če vprašamo njega samega, nam bo povedal, da je »AI language model« – se pravi, jezikovni model, ki deluje s pomočjo umetne inteligence.
Umetna inteligenca je področje, ki se osredotoča na razvoj sistemov, ki razumejo naš govor, jezik in tudi podobe, jih analizirajo in na podlagi tega podajo ustrezen odgovor.
Jezikovni modeli pa so sistemi, ki poskušajo napovedati in sestaviti verjetnost ponavljanja besed v jeziku. Jezikovni modeli so v procesu učenja preučili ogromne količine že obstoječih besedil in izračunali verjetnost pojavljanja določenih besed glede na dani kontekst. Delujejo torej na podlagi statistike.
ChatGPT je torej kombinacija obeh modelov. Tekom usposabljanja je preučil več kot 300 milijard besed, na katerih se je učil. Ta besedila so:
Seveda ChatGPT ni edino tako orodje na trgu, niti ni prvo – že pred njim smo poznali veliko podobnih modelov, vendar je OpenAI igro postavil na konkretno višji nivo, ko je konec novembra 2022 na trg izstrelil različico ChatGPT-ja, kot ga poznamo danes. Po ogromnem uspehu in odmevnosti je sledil pravi BUM podobnih orodij, ki so želela kos pogače, kot na primer tako ponesrečeno napovedan Googlov Bard, ki še vedno zgolj caplja za njegovim precej bolj naprednim predhodnikom.
Poleg jezikovnih modelov umetne inteligence pa poznamo tudi čedalje več orodij, ki nam pomagajo na drugačne načine: naj bo to kreiranje originalne slike, vzorca, glasbe, video vsebin, … rešitev gotovo obstaja za vse naše težave!
Ena izmed prednosti ChatGPT-ja je seveda njegova splošna dostopnost – verzija 3.5 je popolnoma brezplačna, kar pa za tako ogromen sistem seveda ni vzdržno. Nova, naprednejša verzija ChatGPT 4 je zato postala plačljiva in je na voljo le uporabnikom Plus profila.
| Opozorilo: Spremembe v svetu razvoja umetne inteligence so bliskovite, zato so morda informacije v tem članku v času vašega branja že zastarele! Dostop do interneta je trenutno mogoč prek pluginov. |
Je pa zagotovo vredna svojega denarja, saj je njena zmogljivost pri odgovorih očitna. Tudi slovenščina ji ne dela več tako velike težave, kot v brezplačni verziji! Naknadno pa smo tudi dočakali to, kar smo iskali že od začetka – dostop do interneta! Ker pa je ta funkcija v tem trenutku še v beta fazi in je njeno delovanje nezanesljivo (in po pravici povedano, ne najboljše), bomo o tem govorili v enem od naslednjih zapisov.
Tokrat se bomo osredotočili na uporabo ChatGPT 3.5, ki je dostopna vsem. Najprej pa moramo spoznati nekaj njegovih pomanjkljivosti.
Le takrat, ko poznamo njegove pomanjkljivosti, lahko začnemo uporabljati to orodje tudi za delo. Ne želimo si namreč spodrsljajev in nerodnosti zaradi nepoznavanja orodja, tako kot na primer odvetnik, ki je na sodišču citiral informacije, katere mu je podal ChatGPT, ki so bile mimogrede popolnoma napačne…
ChatGPT je tako močno orodje, da nas pogosto preslepi v mišljenje, da ima vedno prav. Pa ni tako! Verzija 3.5 nima dostopa do spleta in tako ne more preveriti aktualnih podatkov. Vso znanje, iz katerega črpa odgovore, se nahaja v zaprtem sistemu.
V prejšnjem poglavju smo zapisali, da je vso svoje znanje pridobil s študijo besedil – le-ta pa segajo le do septembra leta 2021, takrat se njegovo znanje konča.
Kombinacija teh dveh razlogov pa je glavni krivec, da ChatGPT-ju ne moremo zaupati glede kakršnih koli faktualnih informacij.
Zagotovo se nam je že zgodilo, da se nam je ChatGPT zlagal. Upam le, da ste laž ujeli in jo popravili! Laži, oziroma »halucinacije«, kot jih imenujejo, se lahko pojavijo iz različnih razlogov, ki pa seveda izvirajo iz samega načina delovanja ChatGPT-ja.
Netočne informacije lahko izvirajo iz izvornega gradiva, na podlagi katerega se je učil, saj se v različnih besedilih lahko pojavijo nasprotujoče si in seveda nepravilne informacije, ki jih ChatGPT nato interpretira po svoje ali pa jih nepravilno uporabi izven konteksta.
Drug vir halucinacij pa je sam način delovanja oziroma proces tvorjenja besedila, ki je osnovan na matematičnih modelih. V praksi to pomeni, da ChatGPT tvori na prvi pogled smiselne stavke, vendar pa »luknjo« v znanju dopolni z izmišljenimi podatki. Pogosto zato laži ne opazimo na prvi pogled, saj so tako dobro umeščene v besedilo, da nikakor ne izstopajo.
Primer halucinacije, ki izhaja iz vseh že omenjenih dejavnikov, lahko vidite spodaj:
Ko ChatGTP povprašam po seznamu 5 največjih konferenc digitalnega marketinga, dobim na videz zelo dober odgovor. Vendar pa se kmalu izkaže, da tri od naštetih strani ne obstajajo, ena vodi na češko spletno stran, le ena pa je dejansko aktivna. ChatGTP je tudi pozabil omeniti najboljšo izmed slovenskih konferenc digitalnega marketinga, inOrbit!
Razloge za halucinacije lahko najdemo v tem, da ChatGPT ni povezan na splet in tako mi tako ne more odgovoriti z aktualnimi povezavami, v tem, da po letu 2021 nima informacij o konferencah in seveda v tem, da je Slovenija tako majhna, da je bil najbrž tudi korpus besedil, na katerih se je ChatGPT učil, razmeroma majhen. Kljub temu, pa mi je podal na prvi pogled precej dobro zastavljen odgovor, če ne bi ročno preverila vseh rezultatov, bi mu morda celo verjela!
Ta težava se deloma reši v verziji 4, ki ima dostop do spleta in odgovore podkrepi z viri in zunanjimi povezavami, ki pa jih je potrebno vseeno ročno preveriti in se prepričati, da so informacije podane pravilno in ne izven konteksta.
Večji, kot je jezik, več besedila je imel ChatGPT na voljo za učenje in bolj je v njem tekoč. Najbolj obvlada svetovno razširjene jezike, kot so seveda angleščina, nemščina, francoščina, mandarinščina in podobno.
Manjši jeziki, še posebej slovenščina, pa mu dela nekoliko več težav. V pogovoru tako pogosto odkrijemo slovnične napake, nerodno izražanje in preveč dobesedni prevodi iz angleščine. Ta težava je sicer manj opazna v verziji 4, vseeno pa tudi ta ni povsem brez napak.
ChatGPT je precej netransparenten glede rabe podatkov, zato je čedalje več svetovnih podjetij izjavilo, da uporabo tega orodja prepoveduje svojim zaposlenim v strahu pred krajo in zlorabo podatkov. Zakonodaja, ki regulira rabo umetne inteligence je še v povojih in le s težavo sledi razvoju tehnologije.
Dokler se regulacija ne vzpostavi, pa moramo biti izjemno previdni in s ChatGPT-jem ne delimo nobenih osebnih ali občutljivih podatkov!
Vprašanje avtorskih pravic
Kot smo že večkrat omenili, se ChatGPT uči jezika tako, da bere velike količine teksta, sem pa spadajo tudi leposlovna dela in avtorsko zaščitena besedila. Informacije iz teh besedil pa nato uporablja pri svojih outputih, kar ga je že večkrat spravilo v težave. Tožbe iz naslova avtorskih pravic so tako čedalje bolj pogoste.
Poleg tega se mnogim izmed nas poraja negotovost glede recikliranja besedil, pomanjkanja novih idej, originalnih zamisli in umetniške vrednosti ter širjenja tako imenovanih »fake news«. Strah, da nas bodo kmalu nadvladali roboti pa pustimo znanstvenofantastičnim filmom, kajne?
Da pa ne bomo tako črnogledi, pa se odpravimo na raziskovanje mnogih tako izjemnim sposobnosti ChatGPT-ja! Le s poznavanjem najnovejših orodij in napredovanjem v koraku s časom bomo v svojem delu lahko najboljša verzija sebe.
“Prompt engineering” ali umetnost postavljanja vprašanj pomeni formulacijo učinkovitih vprašanj ali zahtev (promptov) za ChatGPT, da bi dobili želene odgovore. Kljub temu, da nekateri uporabniki prejmejo generične odgovore, je kakovost odziva najpogosteje odvisna od kakovosti zastavljenega prompta.
Uspešno postavljanje promptov vključuje razumevanje ciljev, ki jih želimo doseči, na primer ustvarjanje novih idej, raziskovanje teme ali preoblikovanje obstoječega besedila. Prav tako je pomembno razmisliti o vrsti prompta, ali je to vprašanje, navodilo ali postopno izboljšanje prompta z dodatnimi usmeritvami.
Pri sestavljanju naloge za našega virtualnega asistenta je pomembno vključiti čim več konteksta in dodatnih informacij, določiti ton in stil pisanja, identificirati ciljno publiko in morebitne omejitve ali parametre. Naše zahteve so lahko različne: pisanje eseja, recepta, članka, bloga, socialnih objav, oglasnih besedil, e-pošte, scenarijev, navodil, opisov izdelkov ali kategorij.
Določanje osebnosti pisca besedila je še en pomemben element, saj lahko oblikuje končni rezultat. To lahko temelji na resničnih osebnostih (npr. novinar, CEO, avtor, zvezdnik itd.) ali ustvarjenih personah, ki jih marketingaši uporabljamo v naši komunikaciji.
ChatGTP lahko generira različne tipe izhodov: besedila, sezname, tabele, kodo, dialoge, pesmi ali matematične enačbe, kar ponuja širok spekter možnosti za uporabo.
Pri Red orbit-u ChatGTP testiramo že od njegovega začetka, uspešno smo ga tudi vpeljali v številne delovne procese v vsebinskem marketingu, email marketingu, optimizaciji spletnih strani in drugod, kjer nam pomaga pri večji produktivnosti in doseganju še boljših rezultatov za naše naročnike. Lahko pomagamo tudi vam.